Vhod je meja med zunanjim in notranjim svetom, ki sta zelo različna. Zato mora biti prehod postopen. Med ulico in vrati ustvarimo pot, kjer bo drugačna svetloba kot na ulici, drugačen zvok, drugačen tlak, drugačna smer hoje in drugačen pogled na hišo. To bo vaša "zunanja veža". Enako se dogaja znotraj hiše, ko odhajamo; takrat to funkcijo prevzame "notranja" veža.

Pred in za vhodnimi vrati zagotovimo površine za sedenje in površino za odlaganje stvari ali prtljage.

V sodobnih bivališčih je večina sedežnih površin rezervirana za dnevno sobo. Stanovalci v resnici potrebujemo sedež v vsakem prostoru – od veže do spalnice. Sedežne površine morajo biti povsod tam, kjer predvidevamo kakršnokoli obliko druženja.

Če imamo ljudje izbiro, se bomo raje zadrževali v sobah, ki imajo sončno svetlobo z dveh strani, in se izogibali prostorov, ki so osvetljeni le z ene. Če le imamo možnost, zasnujmo vse pomembne sobe tako, da imajo svetlobo z dveh ali več strani.

Soba, ki ponuja možnost druženja, mora istočasno nuditi tudi možnost biti sam ali v dvoje. Če tega soba ne ponuja, bo del skupine ljudi vedno iskal mir v drugih prostorih. Tako se prekine stik med posamezniki ali člani družine. Učinkovita rešitev so niše, morda velike le za dva sogovornika ali družabna soigralca.

Ko ljudje jemo skupaj, se lahko počutimo zelo povezani – ali pa daleč narazen. Nekatere jedilnice nas spodbujajo, da jemo počasi in se v družbi počutimo dobro, v drugih pa hrano pojemo zelo hitro in odhitimo nekam, kjer si lahko odpočijemo. V središče jedilnice postavimo težko in debelo mizo, ki lahko pogosti vso družino ali skupino prijateljev. Mizo dobro osvetlimo, okoli nje pa naj bodo zidovi ali pa malo manj svetlobe. Ob mizi naj bo dovolj prostora, da se med sedenjem udobno pomaknemo stran od mize. Blizu naj bodo priročne police ali pulti za odlaganje stvari, povezanih s hrano.